Strnjen pregled aktivnosti TO v Zasavju

Strnjen pregled aktivnosti teritorialne obrambe v zasavju v času priprav in osamosvojitve republike slovenije

Te aktivnosti, ki so trajale od 15.5.1990 do oktobra 1991, lahko razdelimo na pet obdobij po vsebini in času.

To so:

-         Odvzem orožja TO RS s strani JLA,

-         Maneverska struktura Narodne zaščite ( MSNZ ),

-         Priprave na vojno,

-         Reorganizacija TO,

-         Vojna za Slovenijo.

Da Jugoslavija poka po vseh šivih se je vedelo že dlje časa. Eden od dokazov za takšno stanje je bil tudi ukaz o prestavitvi orožja TO širom Jugoslavije v objekte JLA. Ta ukaz je bil izdan 15.5.1990. V vseh republikah, razen v Sloveniji, je bilo to izpolnjeno v popolnosti.

V Sloveniji pa je prišlo do odpora tudi s pomočjo politike na lokalni in republiški ravni. Rezultat tega je bil, da je 16 občinskih štabov TO orožje obdržalo, kar je predstavljalo cca 25.000 kosov orožja s pripadajočim strelivom.

Med temi šestnajstimi je bil tudi OŠTO Trbovlje. Komandant TO Občine Trbovlje je takoj po prejemu ukaza o tem obvestil predsednika občinske skupščine. Ta je na svoji konstitutivni seji sprejela oster protest in ga naslovila na predsedstvo RS in na nekatere medije. Predsedstvo je na podlagi tega tudi reagiralo, vendar nekoliko prepozno. Ko so v Trbovlje prišli kamioni JLA po orožje, je komandant odločil, da orožja ne da in tako  je orožje ostalo nedotaknjeno v skladiščih.

Ostaja pa dejstvo, da je to obdobje še nepopisan list zgodovine.

Po zavzetju republiškega štaba TO s strani JLA je v poveljevanju znotraj TO nastala nekakšna praznina. Posledica tega je bil nastanek MSNZ, ki je bila postopno formirana v tajnosti in je tako tudi delovala.

Izdelani so bili ustrezni načrti delovanja proti JLA, če bi ta z nasiljem poskusila zaustaviti začete procese osamosvajanja. V Zasavju so bili vsi trije komandanti TO imenovani za načelnike MSNZ, prav tako je bil komandant PŠTO imenovan za pokrajinskega načelnika MSNZ.

MSNZ je prenehala z delovanjem ko je bil s strani predsedstva RSlovenije imenovan v.d. poveljnika TO RS Janez Slapar. To se je zgodilo 2.oktobra 1990.

Nastopil je čas priprav na vojno. To sicer delajo vse vojske na svetu, vendar je bilo pri nas drugače. Nevarnost, da lahko do vojne pride je bila v zraku. JLA je še naprej grozila, da bo na silo odvzela orožje TO, saj se je število tega v času MSNZ bistveno povečalo.

Grozili so tudi z odvzemom naborne evidence, ker naših nabornikov nismo več pošiljali v JLA. Naši protiukrepi so bili v razselitvi vsega orožja in streliva na tajne lokacije v okolici mest, kar je veljalo tudi za evidence nabornikov.

Ustanovljene so bile enote za posebne namene, katerim pripadnilkom smo orožje in strelivo zaupali v hrambo na domu. Te enote smo lahko aktivirali že v nekaj urah. To smo bili prisiljeni nekajkrat tudi storiti z namenom zavarovanja upravnih organov za obrambo.

V mesecu decembru smo po končanih urjenjih protidiverzantskih čet v vseh treh OŠTO podelili orožje in strelivo za hranjenje na domu tudi pripadnikom teh enot. Ostalo orožje pa je še naprej ostalo v tajnih skladiščih pri najbolj zaupanja vrednih ljudeh.

V tem času je RŠTO poveljeval s trinajstimi pokrajinskimi štabi TO, ti pa s 65 občinskimi štabi TO. Bilo je tudi nekaj samostojnih brigad pod poveljstvom RŠTO ali PŠTO.

Tako je Pokrajinski štab TO ( PŠTO ) Zasavje poveljeval z  Občinskimi štabi TO

( OŠTO )  Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. To je veljalo do 1.5.1991, ko je bila realizirana drugačna organizacija TO. S to spremembo je bilo olajšano poveljevanje pokrajinskim štabom TO, obenem pa je otežilo poveljevanje novonastalim območnim štabom TO.

Na območju Zasavja in velike občine Laško, je bil tako ustanovljen 87. Območni štab TO s sedežem v Trbovljah, v prostorih bivšega OŠTO. Za v.d. poveljnika tega štaba je bil imenovan major Matjaž Piškur, ki je bil na poveljniški dolžnosti v TO že od leta 1974.

Novoustanovljeni štab je vodil in poveljeval z naslednjimi enotami :

-         77.  Zasavski odred četne sestave

-         871. četa za posebne namene

-         128. samostojna četa KS Center

-         129. samostojna čete KS Dol

-         130. samostojna četa KS Kisovec

-         109. samostojna četa KS Rimske toplice

-         120. samostojni vod KS Radeče

-         121. samostojni vod KS Jurklošter

-         122. samostojni vod KS Papirnica

-         136. samostojni vod KS Dobovec

-         137. samostojni vod KS Klek

-         138. samostojni vod KS Franc Fakin

-         139. samostojni vod KS Šavna peč

-         140. samostojni vod KS Izlake

-         141. samostojni vod KS Podkum

-         142. samostojni vod KS Mlinše

-         143. samostojni vod KS Čemšenik

-         132. protidiverzantska četa TO Trbovlje (PDČ)

-         133. PDČ TO Hrastnik

-         134. PDČ TO Zagorje

-         192. protidiverzantski vod TO Laško

-         94.  diverzantski vod TO Trbovlje

-         95.  diverzantski vod TO Hrastnik

-         96.  diverzantski vod TO Zagorje

-         87.  diverzantski vod TO Laško

-         32.  lahka topniška baterija PLO Trbovlje

-         8711. zbirni center Tirna

V teh sedemindvajsetih podrejenih enotah je bilo razporejenih 1700 častnikov, podčasnikov in vojakov in le nekaj manj jih je bilo mobiliziranih pred in med vojno.

V novonastali štab je bilo razporejenih večina pripadnikov razformiranih občinskih štabov, kar je bila olajševalna okoliščina za poveljevanje v novonastalih razmerah. Kot zanimivost lahko navedemo, da je 18. 5. 1991 v štab prispela prva nova uniforma TO.

Začetek vojne za Slovenijo smo na območju pričakali v popolni bojni pripravljenosti. Z mobilizacijo smo pričeli že 23.5.1991, zadnje enote pa smo mobilizirali 3. 7. 1991.

Iz izbranih rezervistov, ki so bili razporejeni v enote JLA, smo formirali 871. četo za posebne namene in z njo začeli  usposabljanje 17.6.1991. Ta enota je bila razpuščena po končani vojni.

Pred temi aktivnostmi je v mesecu maju poveljnik štaba sprejel odločitev za delovanje štaba in enot na celotnem območju. Poleg rajona razmestitve so bile vsem enotam dodeljene orientirne in konkretne naloge od varovanja pomembnih objektov do obramb smeri, ki vodijo na območje. Pri realizaciji te zadnje naloge so bile izvedene konkretne priprave za oviranje in rušenje določenih odsekov na teh smereh.

V sami vojni za Slovenijo je potrebno izpostaviti naslednje bojne aktivnosti:

Obramba oddajnega centra Kum dne 28. 6. in 2.7.1991. Ta objekt je varoval samostojni vod KS Dobovec  skupaj s protiletalskim vodom štaba, pozneje pa se je tema enotama pridružila še 32. lahka topniška baterija. Dne 28.6. ob 14.15 uri, sta dve letali JLA napadli oddajnik. Kljub presenečenju sta enoti streljali na letali in eno od teh poškodovali, kar je dokazoval odvržen pokrov pilotske kabine. Pri napadu je nastala precejšnja gmotna škoda, najhuje pa je bilo to, da je bil pripadnik voda hudo ranjen, sedem pa lažje. Napad je bil ponovljen  2.7. v dopoldanskem času. Zaradi drugačne razporeditve enot, je nastala le manjša dodatna škoda na oddajniku. To je bil ognjeni krst ne samo za enoti na Kumu, temveč za celotno TO območja, saj je bila motiviranost za obrambo na najvišji stopnji.

-         V noči na 29.6. je 87. diverzantski vod TO Laško po bliskoviti akciji in s samo nekaj streli zavzel skladišče minsko eksplozivnih sredstev JLA v Pečovniku pri Celju. Pri tem se je predalo devet vojakov in dva podčastnika.

-         Vojaško zdravilišče v Rimskih Toplicah je imelo tudi vojaško posadko in je veljalo za nekakšen obveščevalni center. Zaradi teh dejstev  je bil objekt s strani 109.čete TO Rimske Toplice blokiran od začetka do konca vojne. V tem času so zdravilišče zapustili vsi pacienti. Ta naloga je bila zelo zahtevna in delikatna in je odmevala v določenih medijih.

-         Dne 27.6.1991, so pripadniki 139. samostojnega voda TO Šavna Peč streljali na helikopterje JLA v dolini reke Save.

-         Prav tako 27.6.1991, smo z 871. četo v sodelovanju z Milico blokirali vojaški transport JLA na železniški postaji v Zidanem mostu.

-         Vse tri protidiverzantske čete so bile izmenično angažirane za potrebe nadrejenega poveljstva na območju Celja.

-         Težišče aktivnosti ostalih mobiliziranih enot je bilo na nadzoru območij odgovornosti, ki so jim bila dodeljena.

Brionska deklaracija je med drugim določala tudi umik JLA iz Slovenije. To odločitev je predsedstvo SFRJ sprejelo na svoji seji dne 18.7.1991.

Brionska deklaracija in ta odločitev sta pomenili konec vojne.

Gotovo pa je, da te deklaracije in odločitve predsedstva SFRJ ne bi bilo, če ne bi TO RSlovenije skupaj z Milico, prebivalstvom in drugimi subjekti pokazalo takšno odločnost, organiziranost in pripravljenost za obrambo razglašene samostojnosti.

S tem je TO dokazala, da je bila vse od ustanovitve leta 1968 prava, edinstvena in neponovljiva slovenska vojska.

Matjaž Piškur